Davidija (Davidia involucrata), Botanicni vrt Maribor, Slovenija, maj 2022
Davidia involucrata
Z davidijo (Davidia involucrata) sem se prvič seznanil v Botaničnem vrtu v avstrijskem Gradcu.. To drevo davidije naj bi bilo staro preko 100 let. No, kasneje sem ugotovil, da rasteta dve drevesi tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu, nekaj jih raste v arboretumu Volčji potok (https://www.youtube.com/watch?v=PD3RAGt3P1E), eno v mariborskem botaničnem vrtu, pa eno v zagrebškem, ter še eno pred Fakulteto za gozdarstvo v Maksimiru (https://www.youtube.com/watch?v=JkXHiFlIHes). Kaj več jih pa nisem opazil, kar je škoda, ker gre za zanimivo drevo. No, zalogo semen pa mi je končno uspelo narediti s semeni nabranimi v Munchnu, kjer se ni nihče zmenil za orehom podobne plodove na tleh razen mene. Jaz pa sem jih z veseljem pobral.
Davidija je listopadno drevo iz centralnega, jugozahodnega in južnega dela Kitajske, kjer raste na nadmorskih višinah 1100 do 2600 metrov nad morjem. Je edini predstavnik svojega rodu, njena bližnja sorodnica je gozdna nisa (Nyssa sylvestris), drevo s prelepimi jeseni rdečimi listi iz Severne Amerike. Obstajata pa vendarle dve varieteti, prva je varieteta involucrata, druga pa vilmoriana. Razlikujeta se malenkost pri listih. Eni so od spodaj dlakavi, drugi pa ne. Davidije so poimenovane po francoskem misijonarju Armandu Davidu, ki jih je odkril leta 1869 v Sečuanu na meji s Tibetom. Oče David je tudi prvi opisal simpatičnega medveda pando. Kasneje je britanski raziskovalec Augustine Henry našel eno drevo tudi na drugi lokaciji in takoj poslal prve primerke v Kew garden v London. Po Henrijevem podrobnem opisu rastišča se je kasneje odpravil iskat drevesa tudi lovec na rastline Britanec Ernest Wilson, ki je bil takrat zaposlen pri znani Veitchevi drevesnici. Lokacijo je sicer našel, a so v tem času drevo žal požagali. Kasneje je na drugem mestu našel več dreves davidij. V Britanijo so bile prinesene leta 1904, v Francijo pa že 1897 (Vilmorin). Davidije so bile prisotne na Zemlji tudi v daljni preteklosti, v dobi krede (kampanij, 83,6 – 72,1 mio let). Fosile semen so našli v kanadski Alberti. Samo drevo je v 20. stoletju na Kitajskem veljalo za redko, vendar mu niso posvečali pozornosti. Tega so se zavedli komaj leta 1954, ko je bil prvi kitajski premier Zhou na obisku v Ženevi. Opazil je, kako lepo cvetijo davidije v Ženevi. V 70. letih je kitajski vrh znova bil presenečen nad lepoto cvetov davidije, ki so pravkar cvetele pred Belo hišo v času njihovega obiska v Washingtonu. Kateri pregovor bi lahko tukaj uporabili ? V preteklosti je bil čas cvetenja davidije vreden tudi poročanja časopisov v Angliji, zaradi česar so ljudje masovno hodili občudovat cvetoče davidije v londonski botanični vrt Kew garden.
Davidijo angleži imenujejo Ghost tree, kar pomeni drevo duhov, Nemci pa Taschentuchbaum ali po domače povedano robčkovo drevo . Davidija je hitrorastoče listopadno drevo, ki lahko zraste do 25 metrov višino (6 – 12m v Evropi). Lubje je razpokano, sivo rjave barve. Nazobčani listi jajčasti, podobni lipovim, vendar večji in širši (10 – 20cm, 7 – 15cm). Beli viseči cvetovi se pojavijo sredi aprila. Če po domače opišem cvet bi dejal takole. Dva lista se obarvata v belo (upam, da ne berejo tega botaniki), ki v notranjosti skrivata cvet rdeče barve. Zdi se mi, da se tem cvetnim listom reče brakteje. En cvetni list je lahko dolg do 16 cm, ta drugi je pol manjši. Prvič lahko zacveti »že« po 15 letih, včasih tudi prej. Plod je velik (3 – 4 cm), podoben orehu na zunaj, le da bolj podolgovate oblike. Zunanji omeseneli ovoj je zamazano zelene barve, ki skriva trdo, zelo dekorativno in narebreno seme rjave barve v katerem se nahaja 3 do 6 semen. Če posejemo plod, lahko skali več rastlin. To pa je že druga zgodba, saj seme nič kaj rado ne kali in je potrebno predhodne obdelave (stratifikacija), kali šele naslednjo pomlad.
Dobro raste na svežih rodovitnih tleh na sončnem ali polsenčnem mestu, suše ne mara. Večina dreves zasajenih v Nemčiji je varietete vilmoriana, saj naj bi le ta boljše uspevala v Evropi. Davidija je prezimna (zone 6 – 7) v notranjosti Slovenije. Drevesa se sadijo predvsem v okrasne namene zaradi svojih spektakularnih cvetov. Tudi listje se jeseni obarva v rožnato, kar pa velikokrat ne pride do izraza, saj v naših pogojih velikokrat prej odvrže liste oz. jih poškoduje mraz.
Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/Davidia_involucrata
https://de.wikipedia.org/wiki/Taschentuchbaum
https://arboretum.harvard.edu/stories/davidia-involucrata/
http://bigtime.arboretum.harvard.edu/pdf/articles/2011-68-3-white-bracts-of-the-dove-tree-davidia-involucrata-umbrella-and-pollinator-lure.pdf
https://herbaria.plants.ox.ac.uk/bol/plants400/Profiles/CD/Davidia
Видео Davidija (Davidia involucrata), Botanicni vrt Maribor, Slovenija, maj 2022 канала Ervin M
Z davidijo (Davidia involucrata) sem se prvič seznanil v Botaničnem vrtu v avstrijskem Gradcu.. To drevo davidije naj bi bilo staro preko 100 let. No, kasneje sem ugotovil, da rasteta dve drevesi tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu, nekaj jih raste v arboretumu Volčji potok (https://www.youtube.com/watch?v=PD3RAGt3P1E), eno v mariborskem botaničnem vrtu, pa eno v zagrebškem, ter še eno pred Fakulteto za gozdarstvo v Maksimiru (https://www.youtube.com/watch?v=JkXHiFlIHes). Kaj več jih pa nisem opazil, kar je škoda, ker gre za zanimivo drevo. No, zalogo semen pa mi je končno uspelo narediti s semeni nabranimi v Munchnu, kjer se ni nihče zmenil za orehom podobne plodove na tleh razen mene. Jaz pa sem jih z veseljem pobral.
Davidija je listopadno drevo iz centralnega, jugozahodnega in južnega dela Kitajske, kjer raste na nadmorskih višinah 1100 do 2600 metrov nad morjem. Je edini predstavnik svojega rodu, njena bližnja sorodnica je gozdna nisa (Nyssa sylvestris), drevo s prelepimi jeseni rdečimi listi iz Severne Amerike. Obstajata pa vendarle dve varieteti, prva je varieteta involucrata, druga pa vilmoriana. Razlikujeta se malenkost pri listih. Eni so od spodaj dlakavi, drugi pa ne. Davidije so poimenovane po francoskem misijonarju Armandu Davidu, ki jih je odkril leta 1869 v Sečuanu na meji s Tibetom. Oče David je tudi prvi opisal simpatičnega medveda pando. Kasneje je britanski raziskovalec Augustine Henry našel eno drevo tudi na drugi lokaciji in takoj poslal prve primerke v Kew garden v London. Po Henrijevem podrobnem opisu rastišča se je kasneje odpravil iskat drevesa tudi lovec na rastline Britanec Ernest Wilson, ki je bil takrat zaposlen pri znani Veitchevi drevesnici. Lokacijo je sicer našel, a so v tem času drevo žal požagali. Kasneje je na drugem mestu našel več dreves davidij. V Britanijo so bile prinesene leta 1904, v Francijo pa že 1897 (Vilmorin). Davidije so bile prisotne na Zemlji tudi v daljni preteklosti, v dobi krede (kampanij, 83,6 – 72,1 mio let). Fosile semen so našli v kanadski Alberti. Samo drevo je v 20. stoletju na Kitajskem veljalo za redko, vendar mu niso posvečali pozornosti. Tega so se zavedli komaj leta 1954, ko je bil prvi kitajski premier Zhou na obisku v Ženevi. Opazil je, kako lepo cvetijo davidije v Ženevi. V 70. letih je kitajski vrh znova bil presenečen nad lepoto cvetov davidije, ki so pravkar cvetele pred Belo hišo v času njihovega obiska v Washingtonu. Kateri pregovor bi lahko tukaj uporabili ? V preteklosti je bil čas cvetenja davidije vreden tudi poročanja časopisov v Angliji, zaradi česar so ljudje masovno hodili občudovat cvetoče davidije v londonski botanični vrt Kew garden.
Davidijo angleži imenujejo Ghost tree, kar pomeni drevo duhov, Nemci pa Taschentuchbaum ali po domače povedano robčkovo drevo . Davidija je hitrorastoče listopadno drevo, ki lahko zraste do 25 metrov višino (6 – 12m v Evropi). Lubje je razpokano, sivo rjave barve. Nazobčani listi jajčasti, podobni lipovim, vendar večji in širši (10 – 20cm, 7 – 15cm). Beli viseči cvetovi se pojavijo sredi aprila. Če po domače opišem cvet bi dejal takole. Dva lista se obarvata v belo (upam, da ne berejo tega botaniki), ki v notranjosti skrivata cvet rdeče barve. Zdi se mi, da se tem cvetnim listom reče brakteje. En cvetni list je lahko dolg do 16 cm, ta drugi je pol manjši. Prvič lahko zacveti »že« po 15 letih, včasih tudi prej. Plod je velik (3 – 4 cm), podoben orehu na zunaj, le da bolj podolgovate oblike. Zunanji omeseneli ovoj je zamazano zelene barve, ki skriva trdo, zelo dekorativno in narebreno seme rjave barve v katerem se nahaja 3 do 6 semen. Če posejemo plod, lahko skali več rastlin. To pa je že druga zgodba, saj seme nič kaj rado ne kali in je potrebno predhodne obdelave (stratifikacija), kali šele naslednjo pomlad.
Dobro raste na svežih rodovitnih tleh na sončnem ali polsenčnem mestu, suše ne mara. Večina dreves zasajenih v Nemčiji je varietete vilmoriana, saj naj bi le ta boljše uspevala v Evropi. Davidija je prezimna (zone 6 – 7) v notranjosti Slovenije. Drevesa se sadijo predvsem v okrasne namene zaradi svojih spektakularnih cvetov. Tudi listje se jeseni obarva v rožnato, kar pa velikokrat ne pride do izraza, saj v naših pogojih velikokrat prej odvrže liste oz. jih poškoduje mraz.
Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/Davidia_involucrata
https://de.wikipedia.org/wiki/Taschentuchbaum
https://arboretum.harvard.edu/stories/davidia-involucrata/
http://bigtime.arboretum.harvard.edu/pdf/articles/2011-68-3-white-bracts-of-the-dove-tree-davidia-involucrata-umbrella-and-pollinator-lure.pdf
https://herbaria.plants.ox.ac.uk/bol/plants400/Profiles/CD/Davidia
Видео Davidija (Davidia involucrata), Botanicni vrt Maribor, Slovenija, maj 2022 канала Ervin M
Показать
Комментарии отсутствуют
Информация о видео
Другие видео канала
![Atlaška cedra (Cedrus atlantica), Botanični vrt Maribor, Slovenija , 2017](https://i.ytimg.com/vi/g7kVE1pXODY/default.jpg)
![Cunninghamia lanceolata, Ivanz, Hungary](https://i.ytimg.com/vi/E2VYkzxUU_M/default.jpg)
![Duglazija (Pseudotsuga menziesii), Križovljan grad](https://i.ytimg.com/vi/cf5FubUS2_s/default.jpg)
![Kutina (Cydonia oblonga), Majsperk, 2017](https://i.ytimg.com/vi/wL2WKYF_DRo/default.jpg)
![Semena čilske jelke (Araucaria araucana), Majšperk, Slovenija, februar 2024](https://i.ytimg.com/vi/HV0OfZ30TB4/default.jpg)
![Perzijska bukev alj parocija (Parrotia persica), Botanicni vrt Zagreb, Croatia, maj 2022](https://i.ytimg.com/vi/DEBncCT82Pg/default.jpg)
![Obalna sekvoja (Sequoia sempervirens), Reka, Hrvaška, 2018](https://i.ytimg.com/vi/3qnfEBgDHrU/default.jpg)
![Mamutovca (Sequoiadendron giganteum) v Zagrebu, Naumovac, Malinov park, Hrvatska](https://i.ytimg.com/vi/4-LQlXLbIOk/default.jpg)
![Zlati macesen (Pseudolarix amabilis), Maribor, Slovenia](https://i.ytimg.com/vi/rmO_CYGg1yQ/default.jpg)
![17. lipnja 2020.](https://i.ytimg.com/vi/3a7L9gy6qug/default.jpg)
![Ameriški kladrast (Cladrastis kentukea), Arboretum Volčji potok, Slovenija](https://i.ytimg.com/vi/KTBfK8n9XnI/default.jpg)
![Pekan oreh (Carya illioinensis), Botanicni vrt Maribor, Slovenija , maj 2022](https://i.ytimg.com/vi/NEcFPYrbNCI/default.jpg)
![Alepski bor (Pinus halepensis) ??, Opatija, Croatia, januar 2024](https://i.ytimg.com/vi/57ezQBOt8q0/default.jpg)
![Skorš (Sorbus domestica), Botanični vrt Maribor, Slovenija, 2017](https://i.ytimg.com/vi/0uoBG0jZeu4/default.jpg)
![Rdečecvetni glog (Crataegus laevigata "Paul s scarlet), Botanični vrt v Mariboru, Slovenija, 2017](https://i.ytimg.com/vi/hACsw1yR83U/default.jpg)
![Japonski senčnik (Sciadpitys verticillat), Botanični vrt Maribor, Slovenija, januar 2022](https://i.ytimg.com/vi/ZaPtVsO0rKo/default.jpg)
![Japonska jelša (Alnus japonica), Botanični vrt München, München, Nemčija, 2018](https://i.ytimg.com/vi/lFszkhFY0jM/default.jpg)
![Calocedrus decurrens, Arboretum opeka, Vinica, Hrvaška](https://i.ytimg.com/vi/zfp8KTdOCYo/default.jpg)
![Nuttallov ali pacifiski dren cvetnik (Cornzs nuttallii), Botanicni vrt Maribor, Slovenija, maj 2022](https://i.ytimg.com/vi/3tzFcYtt9e4/default.jpg)
![Bela burva (Morus alba), Majšperk, 2018](https://i.ytimg.com/vi/AXoxm80VFYY/default.jpg)
![21. siječnja 2022.](https://i.ytimg.com/vi/EfRwbkerufY/default.jpg)